 |
Izberite po zmogljivosti – naučite se več: Akustika, nadaljevanje
| |
| Čeprav želimo v povezavi s stavbami in spuščenimi stropi o »akustičnih lastnostih« govoriti splošno, moramo podrobneje pojasniti
in obrazložiti pojme "absorpcija zvoka", "dušenje zvoka" in "izolativnost zvoka"
|
| |
 Absorpcija zvoka |
 |
|
Absorpcija zvoka (aw ali Alphaw) je proces, kjer talne, stenske in stropne obloge zaprtega prostora prispevajo k absorpciji zvoka znotraj te sobe z zmanjšanjem
količine zvoka, ki se od njih odbije. Če je soba majhna in se ob vsakem odboju absorbira veliko zvoka, je okolje tišje in
odmevni čas je kratek. V nasprotnem primeru, če je prostornina sobe velika in se absorbira le malo zvoka ob vsakem odboju,
je soba "hrupnejša" z daljšim odmevnim časom. Snovi, ki absorbirajo zvok, torej vplivajo na slušne razmere znotraj sobe ali zaprtega prostora.
|
|
|
| |
| Dušenje zvoka |
 |
|
Dušenje zvoka na drugi strani opisuje zmanjšanje energije zvoka med potovanjem zvoka med sosednjimi prostori skozi skupne konstrukcijske
elemente. Na dušenje zvoka vplivata masa in debelina elementa, skozi katerega potuje zvok, in tudi prisotnost rež ali razpok
v stikih po obodu. Čim težji (debelejši) je element, nižji je zvok, ki potuje skozenj in boljša je njegova zmogljivost glede
dušenja zvoka. Večje reže ali razpoke povečajo prenos zvoka in znatno znižajo dušenje zvoka. Spuščeni stropi so neobičajni
glede dejstva, da se dušenje zvoka skozi njih lahko meri na dva popolnoma različna načina v odvisnosti od lokacije izvora
zvoka. Indeks dušenja zvoka (R ali Rw) je merilo tedaj, ko zvok potuje enkrat navpično skozi strop, npr. tedaj, ko je izvor zvoka v praznem prostoru
nad stropom.
|
|
|
| |
| Izolativnost zvoka |
 |
|
Izolativnost zvoka (Dnc ali Dncw) je merilo tedaj, ko se izvor zvoka nahaja v sosednjem območju in zvok potuje vodoravno skozi strop dvakrat
skozi skozi medstropni prazen prostor.
|
|
|
| |
| Zato je zelo pomembno razumeti razlike med tema dvema meriloma, kajti vsak izmed njiju da različno vrednost preskusa za isto
vrsto stropa.
|
| |
| Eden izmed glavnih ukrepov za uspešno ureditev slušnega okolja je doseganje optimalnega odmevnega časa. Odmevni čas predstavlja merilo za to, koliko časa pojemajoči zvok vztraja v prostoru in nam pove nekaj o tem kako 'živa'
ali 'brez življenja' bo akustika prostora in kako glasno ali tiho bodo slišati določene ravni hrupa. Povezan je s količino
prisotne absorpcije zvoka. Za vsak prostor obstaja območje optimalnega odmevnega časa, ki je odvisno od velikosti tega prostora
in od tega ali je prostor prvenstveno namenjen za govor ali glasbo.
|
| |
| Tako na primer odmevni čas za govor ne sme biti predolg (0.8 sekund je dobra zgornja meja), sicer bo prišlo do prekrivanja
zaporednih zvokov pri govoru, kar ima za posledico izgubo razumljivosti govora. Če pa je odmevni čas prekratek (< 0.4s), bo
prostor lahko deloval 'brez življenja', brez vsakršne opazne podpore v prostoru, kar lahko zelo oteži pogovor, zlasti kadar
gre za komunikacijo z večjo skupino ljudi na večjo razdaljo, kot je to primer v učilnicah ali v sejnih sobah. Pri učiteljih,
ki poučujejo denimo 5 ali 6 ur na dan v prostorih, ki delujejo 'brez življenja', se lahko kot posledica pojavi utrujenost,
bolečine v grlu ali pomanjkanje motivacije.
|
| Za glasbene dejavnosti pa je daljši odmevni čas koristen, saj zaradi zlivanja zaporednih tonov dobimo občutek polnosti zvoka.
Če pa je odmevni čas bistveno predolg, potem bo zaznani zvok izgubil svojo jasnost in bo zvenel 'motno'. Če pa je odmevni
čas prekratek, potem bo zvok 'suh', izvajalci se bodo zdeli oddaljeni, zvoku pa bo manjkalo 'topline' in 'opredeljenosti'.
|
| |
| Zatorej je treba v vsakem prostoru, ne glede na vrsto njegove uporabe, optimirati odmevni čas ki ne sme biti niti predolg niti prekratek. Prevelika absorpcija zvoka, ko le ta ni potrebna, je prav tako nesprejemljiva kot premajhna, ko je potrebna!
|
| Kliknite sem za ogled priporočenih akustičnih rešitev Armstrong |
| |
|
|
| |
|
